Sofer bom!

Ko sem zacetek junija 'taboril' pri Bartu, mi je njegov ocka naprintal cel kup papirjev, ki bi mi lahko prisli prav. Strani za iskanje stanovanja, sluzbe, postopek za pridobitev stevilke socialnega zavarovanja in podobno. In ko sem par dni nazaj med pospravljanjem sobe brskal med temi papirji, sem opazil, da imam med drugim tudi seznam dokumentov, ki jih potrebujem za pridobitev vozniskega dovoljenja.
In iz seznama sem ugotovil, da imam vse potrebno!

Zato sem se danes tebi nic meni nic takoj po sluzbi odpravil v drzavno pisarno. Tam sem pokazal dokumente, cakal v vrsti, placal 10 dolarjev (itak, to je Amerika!), bral crke iz pete vrstice na napravi za preverjanje vida. In nato so me obvestili, da sledi se zadnji korak - odpisati moram test prometnih predpisov. In sem ga. A sem - pogrnil. (moram priznati, da je bil kar hecen obcutek :D)

Pisni del mi je sel, zataknilo pa se mi je pri znakih. Prisezem, da imajo tu znake samo za to, da jih preverjajo in mucijo uboge turiste. Takih cudnih oblik v zivo se nisem videl. Kvadrataste pravokotne okrogle malo ospicene oblike razlicnih barv so me cisto zmedle, med petnajstimi sem jih sedem imel narobe. Vec srece prihodnjic.

A bolj kot tistih deset dolarjev mi je bilo zal casa, ki sem ga tam zapravil. Pa se usluzbenka me je razjezila, ko ji ni bilo jasno, da je ona tam zaradi mene in ne jaz zaradi nje, ter da so tudi navodila namenjena meni in jih moram slisat, ne pa da si jih napol razlocno momlja v brk.

Sedaj sem si v knjiznici ze rezerviral knjizico s CPP navodili. Tu se jim rece 'Rules of the Road'. Kar mocan naslov, po njem bi lahko posneli kak film. :)

Prisezem, da bo rezultat naslednjic 100%!

In ja, Illinois Driver's Licence se steje kot State-Issued ID! :D

Legenda v zivo

V petem razredu osnovne sole smo se mulci iz Zeleznikov v malih skupinah priceli pripravljati na sveto birmo. Naso skupino je vodila Jana, moja osem let starejsa soseda. In ko je prislo na vrsto vprasanje, kaksno glasbo poslusamo, je Adiju Smolarju, Agropopu in Metaliki sledil se moj odgovor - simfonicni orkester iz Cikaga.

Zanimiv odgovor za pamza, ki se je v tistem casu z vrstniki ravno zacel afnati s cigaretami in Vrocim kajem, boste rekli. In v bistvu imate prav. Takrat sem se namrec malo nerodno izrazil - enega najboljsih simfonicnih orkestrov na svetu sem ljubil zato, ker so izvajali glasbo iz filmske (takrat se) trilogije Vojna zvezd. Glasbe, ki jo je napisal John Williams.

Ce tega strica ne poznate po imenu, vam ne morem zamerit. Stavit pa grem, da ste si ze kdaj zabrundali njegova dela. John Williams, zemljan z najvecjim stevilom zbranih nominacij za oskarja (vec jih je zbral le pokojni Walt Disney) in petimi zlatimi kipci, se je namrec podpisal pod melodije iz Zrela (ja, taaaa-dam taaa-dam ta-dam ta-dam-ta-dam), Supermana, Vojne Zvezd, Indiane Jonesa, Jurskega parka, Scindlerjevega Seznama, E.T. vesoljcka, ... Nasteval bi lahko v nedogled.

In taisti gospod Williams je vceraj v Cikaskem simfonicnem orkestru s celistom Yo-yo Majem (ki ga poznate po filmih Prezeci tiger, skriti zmaj in Jaz, gejsa) odigral ekskluzivni koncert. In jaz seveda ne bi bil jaz, ce se ne bi suvereno vtihotapil v parter predstave, za katero so nekateri odsteli tudi po par sto dolarjev.

In tam me je odplavilo. Poleg casom primerne 'skladbice', ki jo je Williams pred dvajsetimi leti napisal za olimpijske igre, sem v zivo slisal nekatere najboljse stvaritve - Bliznja srecanja tretje vrste, E.T. Vesoljcek, naslovno melodijo iz Indiane Jonesa (podprto z montazo najboljsih prizorov iz filmov!), Supermana in vrhunec vecera, Imperial March iz Vojne zvezd.


In kaksna je ugotovitev? Glasba sama po sebi je dejansko enaka, kot doni iz zvocnikov v domaci dnevni sobi. A definicija pozameznih instrumentov in energija, ki jo izrareva tako glasba kot tudi Williams z orkestrom, pa sta taki, da se kar stopis od ugodja.

Williams je v uri in pol igranja nabral kar 7 stojecih ovacij. Meni so pa skoraj prisle solze na oci. Otroska zelja je bila, bolj kot ne po nakljucju, potesena.

Bravo, maestro!

Kaj pocnem v sluzbi?

Ce sem popolnoma iskren, sploh ne vem, kako bi svojo poklicno pozicijo poimenoval v slovenscini. V dobesednem prevodu bi bil poklicni natakar in barman.


A pod izrazom nataker/barman si jaz predstavljam ljudi, ki jim delovno mesto prestavlja tocno dolocen bar ali restavracija.


Pisani crno-belo-rdece-rumeni ekipi obupancev, zaposlenih v podjetju Service is Us, pa delovno mesto lahko predstavlja prakticno vse, od zapackane trinnadstropne kuhinje v ogromnem kazinoju ob jezeru v Indiani (nocete vedeti, koliko smeti tam proizvedejo!), malega kuhinjskega pulta v druzinski hisi, idilicne porokam namenjene kocice ob jezeru, menze univeriztetnega kampusa pa do ogromne prazne razstavne dvorane na financni konferenci (dolgcas!).



Se pa najdejo tudi bolj privlacna delovna mesta:

In kaj dejansko pocnem? Ko se pripravljamo na dogodek, je treba poskrbeti za vse, od roz in pogrinjkov na mizah do tega, da je pijaca ohlajena ter da imajo gostje vse, kar potrebujejo za pozrtijo (prticke, kroznike, pribor, kozarce - to ni tako preprosto, kot se slisi). Na koncu pa pogosto sledi tudi manj prijeten del - pomivanje tal in posode ter odnasanje smeti v smetnjak. Kaj pocnemo za sankom pa bo opisal kolega Dan:

Se sem ziv!

Se opravicujem vsem, da se tako dolgo nisem javil. Stvari so se koncno pricele premikati tako, kot sem pricakoval pred prihodom v ZDA.


Na kratko:
-novo stanovanje je ZAKON! Koncno imam cimre s katerimi lahko govorim (Baltazarja ni bilo skoraj nic doma, pa se malo prevec 'umetnika' je za moje pojme), spet se igram z mucko (ki pa grize! Pa tako malo mijavka, da me skrbi da je gluha ali skoraj nema). Izjemna je tudi lokacija - zgolj sprehajati se med vsemi ljudmi, lokali in prodajalnami je nenormalno sproscujoce po sterilni hotelski atmosferi na South King Drive
-interneta ni! Sicer imamo nek AT&T DSL modem, ki pa bolj ne dela kot ja. Sirokopasovni internet v ZDA smrdi! Ampak, ker nimam racunalnika, je tako in tako - neuporaben
- kocno sem dobil fotoaparat! Tu pa nastopi enak problem kot pri prejsnji alineji - nimam kam s fotkami
- zelo dobra novica je, da se je sezona res pricela in delam skoraj vsak dan! Danes sem prvic prost ta teden in bom brez slabe vesti malo zabusaval cez dan. Mogoce celo odgovoril na kak mail.
- moje dvomesecno blodenje po mestu in trkanje na vrata se je koncno obrestovalo. Klicali so me iz Grske restavracije Santorini's, kjer v torek pricnem delati za sankom. Skoda, da imam samo se mesec in pol Cikaga :( Ko ga zapustim, bo moj resume izgledal precej lepse.


Aja, pa videl sem Viteza teme. Sem vedel, da je dober. Sem vedel, da je odlicen. Sem vedel, da bom iz kinota odsel navdusen. Da bom pa videl enega najboljsih hollywoodskih blockbusterjev sploh (tole si upam rect na glas: BOLJSI OD KATEREGAKOLI GOSPODARJA PRSTANOV), pa si nikoli nisem0 mislil.


Niti ena slikica, niti en zvocni ucinek, niti ena izrecena beseda v filmu ni odvec. Boljsega filma po stripih ne bo se par desetletij. Razen, ce Nolan preseze se s tretjim Batmanom.

Boter 2, Imperij vraca udarec in Terminator 2: Sodni dan so dobili odlicno druzbo.


In Ledgerjev Joker? Tako kot ves film, nenormalno navdusujoc. A bolj kot Ledgerjeva popolna igra (ja, boljsi je od Nicholsona, ceprav brez starega Jacka takega Jokerja nikoli ne bi bilo) me je navdusila Nolanova karatkerizacija. Ce povzamem besede Davida S. Goyerja, ki je pomagal pisati osnovno zgodbo: "Ne morem verjeti, da sem podpisan pod tako dobrim filmom."

Skratka, vsi, ki ga se niste videli, mars v kino!