Kaj naj recem? Ceprav moram priznati, da sem bil razocaran nad stanjem ZDA in na koncu ze komaj cakal, da pridem domov, se je nekaj v meni vseeno spremenilo. Razumem americane, tudi ce se streljajo po osnovnih solah, zrejo hamburgerje ali kvazijo traparije na ulici. Ko gledam filme, mi je kar zabavno ugotavljati, kje vse sem ze bil. In ko sem videl, kaksna zurka je bila v Cikagu ob Obamovem vcerajsnjem nagovoru, mi je kar zaigralo srce. Cikago bo za vedno ostal v mojem srcu. Ne sicer kot dom, ampak prekleto blizu.
Cutim, da se bom tja se vrnil. Mogoce se ta mesec - zaradi neurejene dokumentacije nam namrec ni uspelo prodati avta! Tako da nas nasa 'nalozba' zdaj caka v parkirni hisi sredi Bronxa v New Yorku. A to je ze druga zgodba, upam pa, da ne tudi - drugi blog ...
