Kako smo kupovali avtomobil – 3. dan

Med brkanjem po oglasih na internetu je Matej nasel naslov nekega ogromnega trgovca, ki je oglaseval kar nekaj nasemu budgetu primernih avtomobilov. Do njega bi morali zamenjati dva avtobusa, kar smo tudi storili. Ko koncno pridemo do ogromnega ograjenega kompleksa, nas ze pri vhodu ustavijo in nam v roke porinejo ogromen kos papirja z pravili. Najprej se moramo registrirati, po branju pravil nakupa pa ugotovimo, da smo prisli do avkcijskega trgovca – vidis avto, poves ceno, potem pa cakas, ce gre skozi.

In vozni park, ki nam je bil na voljo? Bel Chevrolet Camaro l. 99 s snemljivo streho, cena 11.000 dolarjev. Bel Ford Mustang l. 2000, 10.000 dolarjev. Nekaj BMWjev, Jeepov in poltovornjakov. Mi ponudimo 2000 dolarjev. Trgovec se nam je samo smejal in odvrnil, da on ze ni ‘trgovec za 3000 dolarjev’. Vseeno pa nam je pokazal najcenejsi avto, ki ga ima – limuzino srednjega razreda Mercury Sable letnik 2002, ki ima izklicno ceno 7.600 dolarjev. Mi mu seveda ponudimo dva. Na koncu se pogodimo za 2.650 dolarjev. Vsi veseli, da smo koncno nasli ameriski avto za primerno ceno, naredimo neopravicljivo napako in ga pozabimo peljat na testno voznjo.




Ko podpisemo vsaj 20 dokumentov (od katerih je samo pogodba zahtevala 10 podpisov), ki trgovca zasciti jo pred kakrsnimikoli tozbami glede napak avtomobila, in pocakamo zavarovalno agentko, ki nam hitro uredi zavarovanje, se koncno odpeljemo.

In pricnemo steti napake – za akumulator smo vedeli, da je popolnoma na koncu, zato ga kar takoj zamenjamo. Levi kolesni lezaj tolce kot zolna po deblu, klima pa ne dela.



A vseeno smo veseli, da se peljemo. Gremo se vozit po LAju, po Beverly Hillsih in Santa Monica Boulevardu. In cakamo naslednje jutro, ko se koncno pricne nas road trip!